V torek, 10. oktobra 2023, smo na svečani akademiji v SNG počastili 160-letnico delovanja naše šole.

Slovesnosti so dali dodatno vrednost dr. Aleš Musar, ki nas je nagovoril v imenu predsednice države, dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, župan Mestne občine Maribor, g. Saša Arsenovič, prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, in drugi visoki gostje.

Naj si sposodim besede spoštovanega mariborskega pisatelja in dramatika, dijaka naše šole na nekdanjem učiteljišču, Toneta Partljiča, ki je o naši šoli zapisal takole:

 »Gor od gledališča po Slovenski ulici gre 72-letni moški, ki se mu zdi, da je nemogoče, da so tako hitro stekla desetletja, odkar je tod tekal kot dijak z železniške postaje do učiteljišča. In tam naprej je nekakšen nizek, kamnit zid, ki loči pločnik od bolj ali manj zapuščenega majhnega travnika pol metra višje. In potem kar ob pločniku malo naprej visoka, resna stavba, stara vsaj sto let, barve sten ne moreš določiti; visoko pritličje, debeli zidovi, in še tri nadstropja oken, spodaj tik na cesto pa še majhna kletna okna, nekaj stopnic in težka lesena vrata. Takih danes ne zidajo več. Gosposvetska 4. Ne more se spomniti, kako vse so to veliko stavbo imenovali, potem ko je nehala biti šestletna dekliška šola. Sam je hodil v to mogočno in malo tesnobno stavbo v letih 1955 do 1960 in takrat se je reklo Državno učiteljišče Maribor. In ker morajo državne šolske oblasti vedno nekaj izboljševati in razvijati, so se reformirali tudi naslovi in programi šole. Je bila še Gimnazija pedagoške smeri, Pedagoška šola, Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve Maribor, sedaj pa je končno III. gimnazija Maribor.

Skozi desetletja so stopali po teh stopnicah tudi profesorji, ki jih je moški še sam srečeval in ki jih danes najdeš v pedagoških leksikonih in splošnih enciklopedijah: Gustav Šilih, Albert Žerjav, Draga Humek, France Borko, France Sušnik, Bruno Hartman in umetniki, pevka Jelka Igličeva, slikarji, ki so delali pedagoško tlako Maks Kavčič, Slavko Kores, Zmago Jeraj … Seveda so bili pred njimi še mnogi drugi pomembni pedagogi, saj je bilo mesto ob Dravi napredno pedagoško središče Slovenije pred drugo vojno, a teh ni poznal. Seveda pa ne pozna tudi sedanjih profesorjev, ki spet delajo na šoli v neki novi državi, saj je stavba na Gosposvetski preživela vsaj 6 držav. Je torej šola »večna«, države pa minljive?

Pazil je, ko je stopal po stopnicah. Koliko nožic je že steklo po njih, koliko jih skaklja danes in koliko jih, hvala Bogu, še bo, je spet pomislil moški in stopil skozi težka vrata na ulico, pogledal naokrog in odkorakal. A stavba bo kar naprej stala na Gosposvetski 4.«

Srečno v naslednja desetletja, moja draga Tretja!

 

Marija Lešer,

(nekdaj dijakinja)

ravnateljica III. gimnazije Maribor

 

Oznake: